Danes je prvič dan, ko nisem vedela, kaj zapisati. Imam polno glavo nekih idej, to bi lahko, pa to bi tudi, to je mogoče malo preresno pa vseeno mogoče bi (en tak je napol že bil napisan, pa sem ga zavrgla) in na koncu sem po celem dnevu odlašanja preprosto želela pisati o dnevih.
Dnevih, ki jih imamo vsi. Vse možne varianta dni se nam dogajajo. Zakaj? Ker je to življenje. Ki ni samo dobro ali slabo. Pri mamah pa se stvari zakomplicirajo in merila spremenijo. Mame od trenutka, ko zanosimo nismo več same in nismo več odgovorne samo zase. Zato po mnenju marsikoga, mame ne morejo imeti vseh teh dni. No pa jih vseeno imamo..
Ne glede na naše želje, tuja pričakovanja in potrebe otrok se dogajajo dnevi, ko ne gre nič kot si želiš. So dnevi, ko sploh ne veš kaj si želiš in dnevi, ko se sprašuješ kako še sploh živiš. V takih dnevih se moraš zavedati dveh stvari – slab dan ne pomeni slabega življenja (še manj, da si slaba mama) in jutri je nov dan, nova priložnost, da bo drugačen. Sej ni to zdaj preveč v stilu Smiljan Mori ne? Vglavnem, kaj želim povedati je, da se ne muči s slabo vestjo. Pretiravaš, sigurno. Danes nisi imela energije 26. pobrati žogice pa si jo raje skrila? Nič zato, sej se boš vrjetno jutri spet morala igrati s to žogico. Nisi uspela zlikati? Nič zato ali boš jutri ali pa bodo malo zmučkani. V vsakem primeru, oblečeni so – dovolj. Pozabila si kupiti pol seznama? Nič zato, tudi jutri lahko greš v trgovino. Kričala si, da naj neha kričati? Nič zato, vsi smo. Potrudi se, da jutri ne boš. Seznam dogodkov, o katerih premišljujemo pred spanjem, se vleče v nedogled – zbujajo nam slabo vest ampak ne pozabi, tudi ti lahko imaš celo vrsto dni, takih in drugačnih pa to še ne pomeni, da si slaba mama.
Brez komentarjev