Kot bi bilo včeraj – dve črtici. Sama. Shit. Zmorem. Usojeno mi je.
In se je začelo – slabosti ni bilo, bila pa je utrujenost. Koliiiiiko utrujenosti, do takrat še nikoli nisem bila tako utrujena (no zdaj je druga zgodba). Takrat se mi je zdelo to grozno. Nečloveško. Svojo nosečnost sem zaupala ginekologu, z privatno ordinacijo v Mariboru in redno službo v Avstriji. Ne, ni nobene finte, preseravanja ali česarkoli, pred njim nekaj časa nisem imela izbranega ginekologa in sem se odločila za njega. Najboljša odločitev v moji nosečnosti.
Vsake 4tedne me je sprejela najbolj zlata sestra kar jih je, me povprašala o vsem možnem, opomnila, da premalo pijem in poslala k zdravniku, ki mi je naredil vsakič nekaj slik UZ in pomiril, da vse teče gladko.
Zaradi težav s hrbtenico je bil njegov nasvet CR in dogovorili smo se, da mi bodo le tega naredili v Feldbachu 21.12.
Jeej za Božič bi bila že doma ampak o tem jutri,gremo še malo v nosečnost.
Nikoli nisem bila med suhimi in to da sem noseča je pomenilo samo eno – do decembra bom na stotki. Vsi so bili v to prepričani, jaz pa sprijaznjena. Potem pa preobrat! Ni mi pasalo sladko. Vsi, ki me poznajo, vedo, da je to bila samo faza (ki je žal, že daleč za mano). Drugače ne zdržim dneva brez čokolade, v 7 mescih nosečnostih sem jo pa vse skupaj jedla 3x in se zredila samo 5kg. Manj novo pridobljenih kilogramov mi nič ni pripomoglo pri lažjem porodu kot to pravijo neke stare vraže. Teh sem se naposlušala malo morje – od nošenja zadaj, do prstanov na verižicah in tega zakaj me zgaga peče itd.
Do nosečnosti sploh nisem vedela koliko “domačih doktorjev” poznam.
Celo nosečnost sem bila kar malo žalostna, da nimam večjega trebuščka in sem odlašala z nosečniškim slikanjem tako dolgo – da sem ga zamudila in to je tudi ena od glavnih stvari, ki bi jo spremenila. Več bi se slikala pa čeprav z malim trebuščkom, manj bi se sekirala, če je vse ok in najpomembnejše – torbo za v bolnico bi si spakirala takoj po prvem UZ. Nočete vedeti, kako so me sestre v porodnišnici gledale revico brez copat in spraševale, kje jih imam.
Zdaj je kar je, nosečnosti sama nisem doživljala kot neke pretirane blaženosti in metuljčkov, mavric in podobnega. Če malo boljše razmislim, nevem koliko poznam takih, ki so resnično jo. Ne pomeni, da se nisem veselila, samo ne verjamem, da ti po utrujenosti, slabosti, zatekanju nog in lulanju vsakih 15minut ostane dovolj dobre volje, da bi žarela.
Nata
•7 let nazaj
Good one! 3 mesece sem stoje prespala 😉
nepopolna Mama
•7 let nazaj
Jaz tudi – pa bolj kot sem počivala, bolj sem bla utrujena !!