Mama si. Skrbiš o hrani otrok, skrbiš o čistoči (kolikor se zraven otrok da), skrbiš, da je otrok zadovoljen, skrbiš, da je toplo oblečen, skrbiš, da je šef zadovoljen, skrbiš, da je pes pri veterinarju in parket zloščen. SKRBIŠ. To je tvoje življenje. Materinstvo nas spremeni in zavedanje tega, da imamo mame veliko skrbi nikakor ne pomeni, da ne ljubimo svojih otrok, da jih nimamo rade ali, da karkoli obžalujemo.
Pomeni le, da smo postale bolj tuje in manj svoje. Neprestano skrbimo, a za druge.
Ko opazujem Luko se včasih zamislim kako je lahko tako nasmejan. Kako je lahko tako preprosto srečen, medtem ko sem jaz večino časa nekje med nervozno, utrujeno in pozno? Včasih občutim krivdo, ker imam občutek, da ne znam pustiti službe – v službi. Res je, da moje delo nima urnika od 8. do 16. in da bolniške, vikendi in prazniki obstajajo samo na papirju, pa vendar mi je včasih hudo, ko zvečer komaj čakam, da zaspi, samo zato, ker mene še čakajo 3 maili za odgovoriti.
Tukaj je problem. V tem, da čakam, da zaspi, da grem delati. Ne, da se usedem na kavč, pokličem prijateljico, preberem kakšno stran tiste knjige, ki sem jo tako navdušeno kupila in brala prve 3 dni, zdaj pa čaka zadnjih 5 poglavji že 4 mesce. Ne želim se pritoževati, ne želim, da izpade, da nasplošno nisem srečna. Sem, a lahko bi bila bolj.
Nesmiselno je, da tukaj pišem mame bodite srečne, privoščite si čas zase, uživajte in podobne motivacijske misli, ki jih v zadnjem času pogosto opažam na spletu (pa npr. ne sledim motivatorjev tipa Smiljan Mori). Sprijazniti se moramo, da so obdobja v življenju, ki so težja od drugih. Materinstvo, sploh prvih nekaj let, je sigurno eno od teh. Nenehen pritisk, nove življenjske situacije, spremembe, občutek, da so vsi drugi super srečni in zadovoljni. Nisi slaba mama tudi, če kdaj nisi srečna. Vsem se dogaja.
Življenje je nora avantura, ki nas vedno znova preseneča.
Materinstvo kot del tega je lepo, je čustveno, je polno ljubezni, novih spoznanj in je tudi težko. Vsem je težko. Ene mame to le malo bolje skrivajo. In ne, ni se ti treba mučiti s skrivanjem, ni se ti treba mučiti s pretvarjanjem ali s slabo vestjo. Poskrbi za svojo srečo. Ne pravijo za brez veze, da so sreča majhne stvari.
Ko sem se pred nekaj dnevi znašla na kavču, v solzah, pa sploh nisem vedela za kaj, sem se odločila poiskati nazaj svojo srečo. Tisto, ki se mi kljub temu, da imam krasnega otroka, lepo življenje, še vedno spretno izmuzne vsake toliko.
Vsak dan se načrtno odločim za nekaj, kar me osrečuje. En dan je to kava s prijateljico in čvek o zadnjih modnih trendih, en dan je to dodatnih pol ure poležavanja zjutraj, en dan so to novi čevlji (spodaj na sliki – niso vau? Poglej si jih tukaj), en dan je to samo listanje nove Grazie, včasih pa tudi kaj večjega – obisk konference InspireMe v Zagrebu z mojo najljubšo Niko, ali pa v sredo je npr. to bil obisk frizerja po 3 mescih. Tukaj se moram posebej zahvaliti ekipi Keune Slovenija, ki so poskrbeli, da nisem več siva, pa tudi niso dovolili, da bi izpadla plava ciganka (kdor spremlja moj IG ve o čem govorim, kdor ne – začni tukaj). In ja, siva sem. Zelo! Moja mama je postala, ko je šla na faks, jaz sem postala, ko sem šla na fax – mislim, da je kriv faks.
Ne obstaja recept za srečo, pa čeprav je na to temo napisanih že tisoče knjig.
Dejstvo je, da si TI tista, ki mora poskrbeti, da ima otrok srečno mamo, ki ljubi življenje in s tem daje dober vzgled.
Vse te prekrasne fotografije so nastale v Zagrebu, ko sta dve mami za en dan in pol, pustili doma otroke in se odpravili na pravo žensko druženje. Hvala ti Nika, da sem del zgodbe NLP studija.
Brez komentarjev