Pogosto se hecam, da sem kraljica ledenega srca in kdor me pozna ve, da ta hec ni daleč od resnice. Kdor me zelo dobro pozna, pa ve, da je to samo oklep, ki ga po določenem času, po tem, ko te sprejmem, spustim. Če se še zraven potrudiš z lepimi besedami, je to bistveno prej. Ja, lepe besede pri meni palijo čeprav jih sama ne uporabljam pogosto.
Prepričana sem, da je tista raziskava, ki kroži po Fb, da so ljudje, ki preklinjajo pametnejši, popolnoma pravilna. Po tej teoriji sem mali Einstein.
V preteklosti sem večkrat potegnila krajši konec, ker se nisem znala prilagoditi sladkobesedni družbi, ker nisem znala ob vsakem srečanju z znankami deliti objemčkov, poljubčkov in govoriti kako zelo čudovite so. To nisem jaz, če tudi si o nekom mislim, da res super izgleda. Od mene lahko bolj vrjetno pričakuješ sms v stilu: » Kaj delaš pi*da?« kot tistega, kjer te naslovim z lepotička/srčica/ljubica/ostale ogabnosti. Ja, ogabnosti, ker je to pogosto popolnoma sfejkano in brez kakršnekoli pristnosti. Raje sem tista zategnjena, bitchy vzvišenka kot vedno sladka srčica. Slepo verjamem, da je več vredno, imeti s prijateljicami iskren odnos, kjer se znajde marsikatera sočna, kot navidezno sladkobo, srčke v sporočilih in skupne slike na družbenih omrežjih, kjer je bolj od trenutka pomembno, da ti dobro izgledaš.
Da ne bo pomote, razumem, da smo si ljudje različni in da eni ljudje preprosto hodijo po svetu takšni – pozitivni, veseli, srčni. Jaz to nisem. To ne pomeni, da v mojem srcu ni ljubezni in dobrote, pomeni le, da ljubezen in naklonjenost izkazujem drugače.
Za nekoga, ki veliko piše in še več govori, je malo čudno, da pogosto ne znam svoje naklonjenosti ubesediti, a se zmeraj potrudim, da jo pokažem. Več dam na to, da si zapomnim kaj je ljudem okrog mene všeč, da jim pomagam, da jim dam občutek, da sem tukaj za njih, če me potrebujejo, pa naj bo to za kavo, klepet ali polnočni obisk mekiča, zasledovanje bivšega ipd. Ja, to zadnje mislim, da je ultimativni dokaz pravega prijateljstva, pa čeprav si prijateljici jasno povedala, da je nora, da še vedno vztraja. Če si prava, boš vzela mamin avto in šla v akcijo.
Nisem takšna samo s prijateljicami, tudi v ljubezni zelo težko spesnim kaj romantičnega in tudi na romantiko pogosto reagiram zelo neprimerno, pogosto z kako nevmesno izjavo tipa awww fuj, kak sladko. Zdaj bo nekdo rekel potem se pa čudi, da je sama. Nehala sem se čuditi že dolgo nazaj, samo verjela nisem, da bi se lahko našel nekdo, ki bo to sprejel.
Že pred nekaj leti sem si vtetovirala enega najljubših verzov, ki me vedno opominja na to, da naj ostanem svoja, posebna takšna kot sem.
Samo rijetki nađu rijetke.
In točno teh, redkih, želim v svojem življenju več. Te, ki razumejo, da moj sms poln sočnih pomeni, da jih pogrešam, da moj direkten komentar nikoli v sebi nima slabih namer, da je zgolj moje iskreno razmišljanje, da za vsakim mojim nasvetom stoji le želja po napredku, da je budalo, ki mu sledi smajli s poljubom približno enako tistemu kar »normalni« ljudje povedo z rad te imam.
P.S. Krasen primer sporočil z mojo #internetmater – srček se pošlje samo po pomoti!
Brez komentarjev