Da so mi ljudje, ki se zbudijo dobre volje malo čudni, sem sigurno že kdaj zapisala. Tukaj moram poudariti, da so next level v čudnosti ljudje, ki se dobre volje zbudijo ob ponedeljkih in nad njimi so samo še starši, ki se zbudijo dobre volje ob ponedeljkih. Mislim res, kaj vam je? Kake otroke imate to, da vam ni grozno, ko samo pomislite, da vas čaka jutranje rihtanje za vrtec?
Trenutno je Luka v neki fazi (ja, tolažim se, da je to samo faza, čeprav mi mama trdi, da sem tudi jaz pri teh letih bila budna do desetih in dlje in da ni faza, ker sem še danes), ko res pozno zaspi. Moj zlati otrok, otrok, ki je spal pred dnevnikom, bi zdaj lahko gledal Odmeve. Seveda se to pozna pri jutranjem ritualu. Prebujanje, ki kar traja in traja, prepričevanje, da vstane, solze, jeza, Maša, oblačenje, zobki. Ni da ni. Najbolj srečna in vesela sem, da mi do sedaj v vrtcu še nič niso omenili najinega zamujanja. Načeloma se trudim, da pride v vrtec do pol 9. Poudarek na trudim. Res ne vem kaj bi rekla vzgojiteljici na to, da Luka pride v skupino, ko so oni že pri koncu z zajtrkom. Tukaj je samo nekaj idej, ki bi jih lahko dala kot opravičilo:
- Se opravičujem za zamudo, Luka ni bil zadovoljen z zokni, ki si jih je izbral
- Se opravičujem za zamudo, ko sem že mislila, da sva, sem ugotovila, da nimam modrca
- Se opravičujem za zamudo, Luki se je zdel najbolj primeren čas, da nekaj zabrenka na kitaro
- Se opravičujem za zamudo, otrok se mi je skril v šotor
- Se opravičujem za zamudo, iz 4. nadstropja sva morala peš (ta je aktualna že 10 dni, čeprav mi vsi govorijo, da bo moji riti to koristilo, jaz ob polžjem premikanju po stopnicah, ker Luka mora vse sam, že vsak drugi dan kličem upravitelja – nehali so se mi oglašati)
- Se opravičujem, ker moj otrok ob besedah PRIDI, GREMA sliši: Sleci jakno, vzemi kocke in se igraj
- Se opravičujem, da zamujava, moj otrok ob mojem priganjanju zmeraj postane lačen, žejen, ponavadi, pa je še posran
- Se opravičujem, da zamujava, po nekem čudnem naključju se je dvigalo ustavilo v vsakem nadstropju, res ne vem kdo bi nastiskal vse gumbe (upam, da to ni pripomoglo k permanentni ustavitvi dvigala)
- Se opravičujem za zamudo, 10minut sem prepričevala sina, da mora obleči hlače
- Se opravičujem, da zamujava, iskala sem ključe od stanovanja, ki so bili v vratih….
Seznam se nadaljuje v nedogled in kaj je najboljše, Luka še sploh ne govori prav. Kaj vse me še čaka, ko bom za dobro jutro na prazen želodec dobivala vprašanja od kod pridejo dojenčki, kaj je lejzbika in zakaj dežuje, nočem niti razmišljati. Imava pa z Luko danes prvič nov izgovor za zamujanje – psa sva morala peljati lulat. Kako bo to potekalo, sploh, če dvigalo še dolgo ne bo funkcioniralo, še ne vem. Upam, da ima psička zdržljiv mehur in da bo se hitro navadila na novo okolje, še boljše bi bilo, če bi po nekem spletu okoliščin ugotovili, da je ekstra talentirana in bi znala pristavit vodo za kavo. Ve kdo, če to učijo v pasji šoli?
Janja
•6 let nazaj
Oh, še kako znano. ☹️
Jaz ob jutrih vedno (z)norim.
Nov družinski član? Obvezno kakšno fotko.
😉