Ne vem česa sem v zadnjih dneh videla več – solznih mamic zaradi vrtca ali outfitov za prvi dan vrtca. Prav vesela sem, da je ta drama že za mano, saj Luka obiskuje vrtec že celo leto. No, mislila sem, da je ta drama že za mano. Luka se je odpravil v nov vrtec, kjer se ravnajo po Montessori pristopu in tam imajo za vstop v vrtec predviden cel teden uvajanja. Tisti teden, ki sva ga midva preživela na morju. Tako me je v sredo zjutraj pri prvi kavi zmotil telefonski klic, ki se je začel zelo prijazno, rezultat pa sem čutila še cel dan. »Gospa mi želimo najboljše za otroka, veste sprememba okolja in ljudi, ne morete ga kar pripeljati« mi je odzvanjalo po glavi še cel dan. Okej, oni želijo najboljše za otroka. Najprej so te besede v meni zbudile slabo vest, da sem res neodgovorna, ker otroka peljem na morje namesto na uvajanje 3 dni po pol ure v prazno igralnico. Nekje po kosilu sem pričela razmišljati. Kako lahko nekdo ve kaj je najboljše za MOJEGA otroka? Za otroka, ki ga še videl ni? Verjamem, da so nameni dobri, ampak dejstvo je, da jaz svojega otroka najbolje poznam. Vdala sem se v usodo in v ponedeljek Luko pustila še doma, le popoldan sva odšla na skupen sestanek z novo vzgojiteljico. Navdušenje, ki je bilo nad učilnico polno raznih materialov, dostop do umivalnika, ki za Luko pomeni čisto srečo in natanko 5 minut, da je začel vzgojiteljici naštevati vse predmete, ki jih že zna poimenovati, je bilo dovolj, da je »požegnala« (Montessori, ki ga obiskuje je katoliški) vključitev v skupino. Enako kot na začetku tega leta, sem tudi zdaj bila 100% prepričana, da bo Luki v vrtcu super. Še enkrat se je moja teorija o pozitivnem razmišljanju potrdila.
Luka je zjutraj pogumno korakal proti vrtcu, ob prihodu v igralnico so ga »rahlo« zmotili 4 kričeči malčki, ki so se zagnali proti vratom, ampak to je bilo to. Moje hitenje malo čez drugo, da ne bo revež prvi dan predolgo tam, je rezultiralo z mojim sedenjem pred igralnico, ker je on, edini, še vedno spal. Priznam, da sem si, ko je vzgojiteljica povedala, da je bilo vse ok, v glavi rekla I told you so!
Zakaj sem bila tako prepričana? Iz dveh preprostih razlogov – jaz najboljše poznam svojega otroka in delam zanj, kar je najboljše. Aja, kaj govorim, sej to vsi ne? Res je, ampak mame včasih svoja čustva in nezaupanje v vrtec, svojo navezanost na otroka, prenesemo na otroka, pa čeprav mislimo le dobro, pozabljamo, da otrok vse čuti. Med drugim je tudi meni ena znanka svetovala, da bi ga MORALA uvajati kot prvič, na kar sem ji rekla, da je tudi prvič ostal 4 ure in mi je gladko rekla ah potem pač ni tako navezan. Ne draga moja, moj otrok je zelo navezan in jaz sem zelo navezana nanj, ampak ga s tem v življenju ne omejujem, za razliko od tebe, ki otroka pol leta nisi zaupala SVOJI mami (samo vprašam, če veš kdo je tebe vzgojil?).
Drage mamice, vsaka ločitev od otroka je težka in verjemite mi, da mame, ki ob tem ne jočemo nimamo nič manj rade otrok, kot ve, ki zjutraj s solzami v očeh predajate otroke vzgojiteljicam in sedite v garderobi, le odločene smo, da bomo na to gledale pozitivno v upanju, da bo tako lažje vsem, še najbolj pa otroku!
mimi47blog
•7 let nazaj
Tudi mene so čudno pogledali, ko sem rekla, da bo že prvič po menjavi vrtca ostal ves dan. In je. Že čez dva dni pa me je okregal, zakaj sem že prišla ponj (ura je bila pol štiri) :).
nepopolna Mama
•7 let nazaj
Ja tud meni se zdi, da bo tak scenarij, ce ne iz vrtca domov pa sigurno ne bo hotem iz okolice vrtca ker imajo muu pa muco in ihaha 😂😂