Pravijo, da če priznaš, ti je pol oproščeno. Ok, sem Eva in sem čisto vsako jutro sitna. VSAKO!
Ne, jaz ne poznam občutka, da se zjutraj zbudim nasmejana in dobre volje. Poznam samo občutek, da rabim kavo takoj ali pa lahko še potrpim toliko, da grem prvo na stranišče. Odkar imam Luko sem si mislila oz.sem se tolažila, da sem sitna, ker pač nisem naspana, imam ogromno skrbi in obveznosti, a zadnje dni, ko imam znova malo več časa zase, ker je Luka na počitnicah pri babici (neverjeten občutek kako ti lahko nekdo istočasno tako manjka, da bi se najraje vsedla v avto in odpeljala v Maribor, po drugi strani pa se počutiš prerojeno) prihajam do različnih ugotovitev. Vsekakor je kava moja odvisnost. Ok tudi brez telefona in interneta ne vem ravno kaj bi in do nedavnega sem mislila, da sem odvisna od čokolade, pa nisem jedla nič čokoladnega že dva tedna. Better don’t ask how this happend. Da se vrnem. Če načeloma nisem komplikator se to vse ustavi, ko pridemo do kave. Tam ni debate. Kava mora biti dobra. Zjutraj je nujna. Prvo kava potem vse ostalo. Turške nisem neki ljubitelj, je nikoli ne kuham, niti nimam pojma, če jo sploh znam dobro skuhati. In če se zdaj marsikomu napisano zdi povsem normalna taka odvisnost, sem jaz sama na sebe včasih jezna, da nisem močnejša od tega, da nisem ena tistih, ki dan začnejo dobro ne glede na vse. Ki se zbudijo pozitivni in nasmejani, ker vsi vemo, da se dan veliko lažje in hitreje zasere, če je že začetek bil bolj kot ne negativen. Kava je tista, ki mi vsaj malo pomaga, da pridem k sebi ali kot rada rečem, ki poskrbi, da vsi okrog mene preživijo. Če sem si v svoji blogerski karieri želela kakega sodelovanja bolj kot karkoli, je bilo to, da bi ponosno lahko svojim bralkam predstavljala dobro kavo. Ker mame in kava gredo skupaj kot mame in rategljivi materiali 😉
In potem so se oglasili oni – NESCAFÉ® Dolce Gusto®. Priznam, da pred leti, ko je prišlo do prvega vala navdušenja nad temi aparati, mene niso navdušili. Aparati že, ker ni lepšega kot, da imaš kavo pripravljeno v manj kot minuti ampak okusi mi niso bili vau. Tiste kave z umetnim okusom mleka, okusi taki in onaki, vse to mi je bilo preumetno in premalo močno. Jaz imam rada pravo kavo, včasih z mlekom, včasih brez, glavno, da je močna, da ni skurjena, da ni kisla… Miljon stvari. In to mi Dolce Gusto kave nekako niso bile. Dokler nisem pred kratkim poskusila linije kav s poreklom. Peru, Honduras in Colombia niso več samo destinacije, ki bi jih obiskala ampak moji spremljevalci vsak dan, ne glede na to ali je ura 6 zjutraj ali 10 zvečer. Kavo lahko pijem vedno, če je dobra! In te so, čisto vsaka skodelica je dobra, ni tistega, da ima kelnar slab dan ali da aparat ni bil dobro očiščen, najkvalitetnejša zrna 100% arabice v moji kuhinji na dosegu roke, ni lepšega. NESCAFÉ® Dolce Gusto® je vedno top in najboljše od vsega – pripravljen takoj. Pripravljen, da me iz sitnobe spravi do faze, da sem za med ljudi oz. pridem do službe in nove kave.
Zapis je nastal v sodelovanju z NESCAFÉ® Dolce Gusto® med pitjem jutranje kave na balkonu. Ponedeljkove kave. Kave, ki je taka, da rabi kavo kako zahtevno nalogo ima!
Janja
•6 let nazaj
Eva, to si ti na fotki?
Uau… huda postava in NASMEH!
Od kod ta belina? Sploh če piješ veliko kave…
Ne mi rečt, da od Black is White, ker meni zadeva ni nič pomagala (pa še draga kot žafran).
Eva
•6 let nazaj
Jaz jaz, kdo pa? 😀 Kako ne? Men pa je svetovn Black is white!!!