Logična asociacija ob času za spanje, bi vrjetno bile pravljice, cartanje in objemanje z otrokom v postelji, dokler ne zaspi. Mogoče v Disneyevih filmih, pri nama definitivno ne.
Ko nastopi ta famozni čas za spanje, ki ga vsaka mama najlažje prepozna po preprostih znakih v stanovanju, kot npr. da ni več igrač za razmetati, se zgodi nek preobrat. Naenkrat otrok, ki je tako zaspan, da ne more osnovnih stvari (sleči hlače npr.) dobi energijo šestih Redbullov. Včasih se mi zdi, da so to obogateni Redbulli, sej vemo s čim. Vsesplošno razdejanje, prerekanje o spanju, bežanje, solze, smeh, pa sem opisala samo 2 minuti.
V prepričanju, da bo otroka pred spanjem nežna kopel zagotovo pomirila, sploh, če si eden tistih, ki nasede marketinškim trikom za otroške šampone, ki pomirjajo in zazibajo otroka v spanec (nikoli nisem preverila, če bi ga slučajno moral spiti, da bi prej zaspal, ker z kopanjem ni efekta), se odpraviš na misijo kopalnica. Namerno nisem napisala kopanje, ker je to komaj naslednja faza, v fazi kopalnica je obvezno, da otrok nag pobegne ven vsaj 2x. Potem komaj sledi kopanje. Nič pomirjajočega ni v vseh možnih račkah, žogicah, avtih (ja oni se tudi kopajo), vedrih in ostali mornarici. Pomirjajoče ni niti brisanje kopalnice, ki sledi nastalim poplavam. Pogosto se zgodi, da si gre Luka sam umiti zobe sredi dneva, a ko je zvečer čas za umivanje zob, je to katastrofa epskih razsežnosti. Naj nekdo kliče socijalno, mučim otroka oz. moji sosedje to slišijo tako.
Po tej krasni večerni rutini sledi grande finale – končno v postelji. Tukaj se pojavi lakota, ki nima veze s tem, da je otrok ravno večerjal, pojavi se žeja, primerljiva samo s študentsko zabavo v prvem mescu novega študijskega leta, bolijo trebuh, roke, noge in včasih še lasje. Nobena pravljica ni tista prava in plišastih živali se na postelji znajde za pošten živalski vrt. Prepričevanje, da on res še ni zaspan je sinhrono z trenjem oči in zehanjem. Sledijo prošnje, ultimati, grožnje in solze. Največkrat je vse od naštetega moje. Dobri 2 uri od tistega trenutka, ko se je pojavil čas za spanje, otrok zaspi. Jaz se zmagoslavno uspem privleči do kopalnice, da si še sama umijem zobe, poberem vso dodatno opremo iz bane, se stuširam in padem v posteljo. Če je res dober dan, uspem zmagoslavno pogledati en del serije (zato večinoma za pogledati sezono potrebujemo 2 mesca in zato se ne spravim gledati Game of Thrones kr je zunaj že menda 8 sezon – torej, bi to gledala 2 leti!). Wild night bi se reklo!
Preden kdo pomisli, da moj otrok ni dovolj utrujen, da ne preživi dovolj časa na svežem zraku, da nima rutine, preveč sladkorja ali še kaj – vse živo sem že poskusila in očitno je najbolj preprost recept ta, da počakam, da to obdobje mine. Upam le, da bo minilo kaj prej kot takrat, ko bo zvečer pozno zaspal, ker bo hodil ven.
Brez komentarjev