Danes je Luka star 13 mesecev in kot vedno, sem planirala nekaj posebnega. Danes je to bil obisk Dedka Mraza v vrtcu. Včeraj sem kljub res slabemu počutju in še slabšemu izgledu pripravila nahrbtnik za Luko za v vrtec, vse kaj bo oblekel, sebi kaj bom oblekla, se spravila pod tuš in oprala lase, da boma danes zjutraj imela čim manj.
V vrtcu so mi rekle, da pride med 9 in 11 in res nama je zjutraj šlo kar dobro, od doma sma se odpravila nekaj minut čez 9, parkirala pred vrtcem, vzela vse kar Luka rabi, namen sem namreč imela da ostane tam slabo uro, čiso tolko, malo, da spozna ekipo, ki ga čaka januarja.
V garderobi naju je videla vzgojiteljica in nama prišla povedati, da sma Dedka Mraza že zamudila. Ob 9.15 je bil on že v tretji skupini (nisem imela pojma, da bodo Polži, kjer je Luka prvi na vrsti, še manj, da ta njegov obisk traja 5 minut).
Vsa razočarana držim Luko v rokah, on gleda druge otroke skozi steklo in sili k njim, vzgojiteljica pa mi reče, da Luka ne more ostati pri njih (tudi zdravniško potrdilo sem pripravila, če bi bilo potrebno) saj je vpisan z 2.januarjem in če pride inšpekcija dobi ona kazen.
Sej nisem vedla kaj naj še sploh rečem kot vredu, lepe praznike in nasvidenje.
Torej, jaz moram januarja v službo, Luka v vrtec in spoznavanje z vrtcem pomeni, da bom morala koristiti dopust saj so mi že rekle, da naj prvi dan ostane samo eno uro. Sem samo jaz čudna, če mislim, da lahko otrok tudi prvi dan ostane dlje, če ne joče? Luka je otrok, ki v eni uri pri vseh novih otrocih in igračah vrjetno še ne bo niti opazil, da me ni.
V želji, da vsaj malo popravim ta dan, sem Luki doma pripravila pravo praznično vzdušje s kuglicami in lučkami po celem stanovanju. Slaba vest dela svoje…
Brez komentarjev