Moderne družine

Počitnice.

Beseda, ki je v šolskih časih imela poseben pomen. Spomnim se, da je bila zmeraj napeta debata povezana s počitnicami – preden so se pričele smo delali velike načrte, po koncu pa že nestrpno pričakovali nove še preden smo si povedali vse, kar se je zgodilo. In zdaj je ravno tak čas, da se mnogi starši znova ukvarjajo s temo počitnic. Kam, kdaj, kako, kje bodo nabrali dovolj denarja in dopusta, da gredo z otrokom nekam. Ali z večimi. Tako breskrbne počitnice kot več otrok so stvari, ki jih v mojem življenju trenutno ni, pa čeprav si jih želim.

 

Pred nekaj dnevi sva se z Luko vrnila s kratkega oddiha na Rogli. Na Roglo se zmeraj rada vračam, kljub dejstvu, da sem z vsemi zimskimi športi ali lahko rečem nasploh športi, skregana. To ravno niso počitnice, ker si razen 50 minut masaže v Termah Zreče, ki sem si jo privoščila, nisem spočila popolnoma nič. Tako pač je, ko otrok obožuje sneg. Tokrat sva prvič bila v prenovljenm hotelu Rogla in moram priznati, da so me navdušili s svojimi sobami, domiselno uporabo prostora, Luko pa z predalom pod posteljo, ki služi kot dodatno ležišče. Da je sredi noči zlezel k meni na posteljo, me zbrcal in vzel odejo, je jasno.

10 minut uživanja na snegu, svežem zraku in potem topli kakav ob kaminu v hotelu Rogla ali Natura, je meni za zimsko doživetje čisto dovolj. Luka se ni strinjal z mojim časovnim planom in sem na snegu preživela bistveno več od tega… Naslednjič obvezno šola smučanja ali bordanja za Luko, zame pa uživanje ob smučišču. Mamice z več izkušnjami, sej je to izvedljivo, a ne? Ne mi uničit sanj!

Da se vrnem na temo… Tokrat so v istem času tam bili tudi družinski prijatelji iz Zagreba, par z dvema sinovoma. Krasna družina, ki jo lahko spremljate tudi tukaj. Druženje z njimi, v tem idiličnem okolju, skupaj smo uživali v Termah Zreče, skupaj smo mirili razgrajače pri večerji – naj omeni, da od 12 otrok v jedilnici, se je slišalo samo naše, mi je dalo misliti veliko o tej temi, ki se je redko dotaknem – moderne družine.

Z Luko sva družina. Midva. Počneva vse, kar počnejo »normalne« družine – hodiva na izlete, hodiva v kino, na dopust, se igrava, pleševa, noriva, smejiva, jočeva, edino kuhava bolj redko.

Pa vendar se neprestano pojavljajo neka vprašanja in komentarji, ki bi to želeli spremeniti. Nevedneži me sprašujejo kdaj bo drugi otrok, tisti, ki poznajo mojo zgodbo mi na vsak način želijo vsiliti razmišljanje, da sem še mlada in da me še čaka tam nekje srečna družina.

Halo, midva sva srečna družina. Res ne verjamem, da je definicija sreče v številu družinskih članov.

Najbolj me je nasmejalo pred par dnevi odkritje, da je pri vpisu nepopolna mama v Google prva ponujena opcija nepopolna mama partner. Družba smo res tako zelo ozkogledni?

Obstajajo družine, vsaka s svojo zgodbo, ki jih ne poznamo, a vseeno smo nagnjeni k temu, da jih zelo hitro komentiramo in sodimo.

Slepo verjamem, da lahko en srečen starš naredi več za svojega otroka, kot 2 nesrečna. Slepo verjamem, da je lahko družina enako polna ljubezni, smeha in lepih trenutkov, če ima enega otroka ali 5. To so stvari, ki po mojem mnenju niso za debato, niso za komentiranje drugih, ampak stvar vsake družine.

Naslednjič, ko srečaš znanko/znanca ne bodi tisti nadležnež, ki sprašuje kdaj bo otrok ali še en otrok, bodi nekdo, ki vpraša katero knjigo si prebral nazadnje, katere serije gledaš, katera je priljubljena risanka ali igrača otroka in ne kdaj bo dobil sestrico ali bratca. Verjemi, da ti bodo ljudje z veliko večjim veseljem povedali tiste posebaj »dobre novice«, ko bo čas za to!

 

P.s. Dajmo obrniti vse skupaj v nekaj dobrega – zapiši v komentarju na Facebooku najbolj neumne komentarje in vprašanja, ki si jih dobil/a, pa se jih res ne tičejo! Zakaj? Zato, da bodo drugi ob branju teh izkušenj videli, da je včasih bolje biti tiho 😉