Zadnje dni, ko se vrtijo debate ali je prav, da režemo buče za Helloween, če s tem nismo domoljubi do Trubarja in kvarimo spomin na tiste, ki niso več z nami, sem znova prišla do preprostega zaključka, da karkoli naredimo – ni prav.
Zato se jaz danes sploh ne bom potrudila pisati globokih tekstov o pomembnosti spoštovanja tradicij, svetosti praznikov in podobno. Ne, ne ljubi se mi debatirati o stvareh, ki so na koncu dneva tako zelo nepomembne v celi množici stvari, ki se dnevno v življenju ene mame zgodijo. Dotaknila se bom čisto druge, bolj enostavne in vsem mamam znane teme.
Če smo včasih, v obdobju pred otrokom, poznale Zarino kolekcijo bolje kot večina zaposlenih, za dnevne novice pa obiskovale spletne trgovine namesto informativnih portalov, se vse to za večino žensk po porodu spremeni. Naenkrat se ukvarjamo z otroško opremo, brskamo po recenzijah, sveto iščemo napise kot so anatomsko in ergonomsko, ki so nas včasih asocirali na babice in kalkuliramo koliko še je treba dodati v košarico, da se izognemo tistim parim evrom poštnine.
Samo razmisli kolikokrat si odšla po nakupih zase in prišla domov z vrečkami za otroka?
Z vsako menjavo letnih časov pride na vrsto tisto neljubo opravilo menjave garderobe, ko se moraš soočiti z realnostjo. Imaš cel kup oblačil, ki tvojemu otroku več niso prav in cel kup oblačil, ki tebi a) niso več prav, ker si “zrastla” ali b) niso več za nikamor, ker so še iz časov, ko so bile tvoja glavna skrb ocene in ne službene obveznosti.
Kot si otrok želi igrače, ker so mu všeč in ne, ker bi jih zraven vseh ostalih potreboval, tako imamo tudi mame stvari, ki si jih preprosto želimo, a prepogosto kot mame pozabimo na to. Zdi se nam brezeveze, da bi zdaj porabile denar na nekaj zase, če pa prihaja zima, otrok bo potreboval škornje, pa še ene za vrtec, pa bundico, pa rokavice vsaj 2 para, ker jih zgubi, pa res bi bil čas, da doma dokončaš to in ono, pa zimske gume, pa skozi nekaj.
Draga mamica, prosim privošči si ti nekaj, samo zase!
Jaz sem si, čevlje! Take, ki jih nisem potrebovala, ki mi niso kaj preveč praktični, ker so moji časi, ko sem cele dneve lahko bila v petkah, mimo. A so me v Deichmannu očarali na prvo in sem dejstvo, da so bili znižani, vzela kot znak, da je to to. Privoščila sem si – nekaj zase!
Hvala Tamari Vidmar za čudovite fotografije! Jo že poznaš? Poglej!
P.S. Moje čevlje najdeš tukaj.
Brez komentarjev