Pravijo, da ne moreš imeti vsega. Načeloma sem se s tem zmeraj strinjala in ravno v zadnjih dneh premišljevala in upala, da zaradi hujšanja skupaj z mojimi odvečnimi kilogrami ne bo šel tudi smisel za humor. Sej veš tista klasična kombinacija, ni suha, je pa zabavna – no to sem zmeraj bila jaz.
Pa vendar sem danes na točki, ko bi lahko rekla, da imam vse.
Po mnenju mnogih premlada mama, povrh vsega še sama, je danes srečnejša kot je bila kadarkoli prej in razlog za to leži prav v tem, ne več tako malem bitju, ki leži zraven mene (seveda imam eno nogo za vratom).
Opozarjali so me, da se bo vse spremenilo, da ne bom več pomembna jaz, da bo se vse vrtelo okrog tebe, ampak nihče mi ni povedal, da se jaz ne bom spremenila, ampak našla. Našla bom sebe, našla bom svoj namen. Biti tvoja mama. Vse ostalo se je samo zložilo skupaj. Odločitev je prinesla naslednjo in ta naslednjo. Biti single mama pogosto pomeni, da se tuširam samo, ko trdno spiš, pa še takrat slišim fantomski jok in to, da vse vrečke iz trgovine znosim sama, kot tudi menjam žarnice in vtičnice. Pomeni pa tudi, da imava posebno vez, vez, ki je samo najina. Da bom zmeraj jaz tista, ki bom lahko neverjetno ponosna, ker bom za vsakim tvojim uspehom stala jaz, ker bom jaz tista, ki te je vsega naučila, pa čeprav si me ti do zdaj naučil še veliko več. Naučil si me, da tudi kadar padem, moram vstati in poskusiti znova, ker si mi to pokazal 1000x preden si shodil. Zraven si tudi poskrbel, da me nekajkrat manjša kap. Naučil si me, da nič ni nemogoče in ko sem začela v to verjeti, so se kocke začele zlagati. Mineva leto dni odkar sem se odločila najino življenje deliti z drugimi. Trdno prepričana, da je najino življenje res tako noro dobro, ker si ga takega narediva, sem pričela pisati nepopolno Mamo. Nisem vedela, da ljudje včasih ne razumejo ali nočejo razumeti, da je zmeraj lažje pljuvati kot hvaliti. Pa vendar me je to, da sem mama naučilo, da sem tudi v takih situacijah dovolj močna, da te naučim, da mnenje drugih nima veze s tabo.
Danes, leto dni po pričetku pisanja nepopolne Mame, ko sem skoraj dve leti že mama lahko rečem, da je bila moja najboljša odločitev, da sem si te tako zelo želela. Vse, kar je sledilo je bilo dobro in to samo zaradi tebe. Našla sem svoj mir v urah, ki jih preživim s tabo v najinem domu. Našla sem svojo srečo v tvojem nasmehu. Našla sem dobre ljudi, v najini družbi. Našla sem delo, ki me veseli.
Našla sem sebe.
In danes sem našla tudi svoj prostor. Prostor, kjer bom lahko rastla, kjer bom lahko ustvarjala in gradila. Včasih je najbolje, da skočiš v vodo, tudi če nisi čisto pripravljen in to sva naredili z Marcello. Želja po novih zgodbah, po novih izzivih naju je združila in sedaj sta k.Marcella photography in nepopolna Mama samo ena vrata vstran.
Brez komentarjev