Časi so taki, da si po eni strani vsi želimo biti nekaj posebnega, po drugi strani, pa vsi gledamo kaj je trenutno moderno. Malo protislovno ne? Oksimoron, če se lahko tako izrazim in upam, da se s tem vsaj malo odkupim tistim, ki jih moje neslovnično pisanje boli.
To željo po posebnostih zadnja leta vedno bolj opažam pri bodočih starših, ko izbirajo ime. Mene ne moti nič, vsak ima pravico poimenovati otroka kakor želi, ne morem pa si pomagati, da se kdaj ne nasmejim. Žal pri imenih, ko ne vem ali se pogovarjamo o psu, mački ali otroku, da pustimo po strani to, da je danes že običajno, da po imenu ne moreš vedeti spola, mi pobegne. Potrudim se, da mi ne pobegne še kak komentar.
Razumem imena, ki jih otroci dobijo po nekomu, ki vam nekaj pomeni, pa mogoče niso najbolj popularna, običajna za našo kulturo. Na srečo moji starši niso poslušali mojih babic in me poimenovali Rozalija, saj se res ne vidim kot Ruža. Težje, pa razumem razne kombinacije s priimki, ki so težke za izgovorit, včasih še težje za zapisat. Ekstravagantno ime, ki po možnosti ima celo več verzij izgovorjave in temu sledi Novak, Korošec ali Žagar in potem najhujši del – vprašanje kako se ti zdi? Ste že bili v taki situaciji? Jaz sem, kljub temu, da vedno govorim vsakemu svoje, pa upam, da me noben ne vpraša kako se mi zdi – se mi je že zgodilo. Ni fajn. Res ni. V večini primerov imaš na izbiro samo dve opciji – ali boš lagal ali, pa moraš prinesti res res dobro darilo, ko se rodi otrok, da se malo pozabi, da si bil proti temu imenu.
Jaz sem za otroka imela ime, nekje v glavi že kar nekaj časa, ampak samo, če bi bila punčka. Katarina, zaščitnica kraja od koder prihajam, ime pokojne babice itd. Kaj pa fant? Ime za fantka se je pojavilo pri prvem UZ skupaj z mojim občutkom, da bo fant. Luka. V kombinaciji s priimkom LL. Nimam posebne razlage, kako sem se odločila, ker nevem. Pač začutila sem, da bo Luka. Malo me je proti koncu nosečnosti zmotilo, ko mi je nekdo rekel, da je to najbolj pogosto ime novorojenčkov in sem razmišljala o Filipu, a sem ostala pri Luki. Ker sem si pred tem v glavi že vizualizirala kako se po parku derem za njim. Enkrat me je bivša soseda v nosečnosti vprašala za ime in bila šokirana, kako to, da bom jaz izbrala tako navadno ime.
Moj odgovor je bil preprost – ne rabi norega imena, da bo poseben. In res je tako.
Brez komentarjev