Pozdrav s spremenjene lokacije

Če še kdo ni opazil, sva z Luko ta teden na morju. Ne na dopustu, bolj na spremenjeni lokaciji. Plan sva imela vrhunski. V soboto sem končala svoj 3 mesečni projekti BLOGSI in bila pripravljena, da bova cel teden uživala. No, po soboti sem bila čisto hin. Hin, ko da bi ga noro pila v soboto in plesala do jutra, takega mačka sem imela. V bistvu je celo to materinstvo včasih podobno mačku le, da nisi bil na čagi. Kakorkoli v nedeljo sva se nekako privlekla do morja, uspela sem tudi spakirati, kaj sem vzela in kaj nisem zraven raje ne bi. Za nedeljo sva bila prepozna za kopanje ampak zato sem cela optimistična v ponedeljek zaštartala na plažo, opremljena za vse možne situacije le za tisto, ki se je zgodila ne. Luka ni želel v vodo. Pa kaj se ti hecaš? V Zrečah si se drl kot, da te tepem, ko si moral iz vode, pred mescem dni na morju si mi že malo pomodrel v vodi in zdaj ti nočeš v vodo.

Dobro, ponedeljek je, recimo,da imaš to ljubezen do ponedeljkov po meni in te razumem. Bo jutri boljše, greva jest.

Ni bilo boljše. Ne v torek in ne v sredo. V sredo nisem niti poskusila saj sem na vprašanje greva na plažo dobila jasen NE. Sej ql, sej ni panike, sine ne rabiš se kopati, sej bo lepo vreme samo še do četrtka. Dneve preživljava rutinsko, začne in konča se nama v istem lokalu, vmes malo Luka spi, jaz delam in to je to. 

Danes pa – kopanje! Ja, celo pol minute je bil v svoje obroču, jaz pa sem skoraj zamahnila. Ne zaplavala, zamahnila. Pa še to skoraj. Tolažim se, da je morje tudi, samo če spremeniš lokacijo, če ne kuhaš in če piješ vsak dan kavo z razgledom. 

Včasih sem se smejala vsem štandom na morju, danes vidim, da so ti narejeni za mame – za mame, da imajo 5minut mira.