Tisti, ki me spremljate tudi na Instagramu ste mogoče opazili, da imam res, res lepe slike zadnje dni in to take ležerne, domače, v pižami, v svoji dnevni sobi.
Ne, nisem našla ljubimca, ki bi se ukvarjal s fotografijo ali pa najela enega tistih instahusbandov, ki si jih vse blogerke želimo (se pa išče!). Pred 10 dnevi sva z Luko dobila prav poseben obisk – prišla je Urška. Prav posebna Urška. O tem, da sem morala na hitro pospraviti sem že pisala tukaj, nisem pa povedala kako tako slikanje sploh poteka.
Urško sem do sedaj videla samo enkrat in to na srečanju mamiblogerk, kjer nas je bilo več kot 40, kar pomeni, da smo se v 3 urah uspele spoznati nič. Vseeno je vedno tako, da se z določenimi ljudmi pač “začutiš” in Urška je bila klik na prvo. Čeprav nimam neke navade, da obiske pričakam v pižami sem tokrat naredila točno to. Z Luko sva bila doma in jaz sem popolnoma upoštevala Urškin nasvet, da naj bova sproščena. In sva bila. V pižami, skuštrana in bosa.
Urška je bila z nama celo dopoldne ter z nama tudi pozajtrkovala, spila kavo in se igrala v šotoru. Temu se baje reče dokumentarna fotografija. Priznam, da nisem imela pojma kaj sploh je dokumentarna fotografija dokler se niso mamagrafinje po dogodku mamiblogerk o tem pogovarjale. Mamagrafinje so ultrasuper mame, ki zraven tega, da so super mame obvladajo še fotoaparate (med njimi imam celo svoj prvi pravi #momcrush – Nika ali bolj znana kot NLPstudio, me je očarala). Tako slikanje se mi je zdela super ideja (čeprav sem računala, da bi prej še prepleskala v stanovanju eno steno, zamenjala stole in si uredila pisarno ampak ok, načrti pa mame se itak nikoli ne srečajo) in res me je zanimalo kaj bo nastalo.
Glede na to, da Luka več ni majhen speči dojenček, ki bi ga 2 uri lahko nameščali in fotografirali sem vedela, da bo slikanje blago rečeno zahtevno. Žal imam še vedno grenak priokus s slikanja za rojstni dan, kjer je zelo malo sodeloval, žal pa tudi fotografinja ni najbolje obvladovala situacije.
Sploh nisem razmišljala, da to vbistvu ne bo slikanje ampak najin čisto navaden dan doma, ki ga bo nekdo še usput poslikal.
To da Luka ne bi “sodeloval” ni bil noben problem, saj se je obnašal tako kot do vseh obiskov – pokazal je vse kaj zna, privlekel vse igrače na plano in pokazal kdo je tukaj šef.
Jaz sem ena tistih mam, ki ima na telefonu 7000 slik, od tega je sama na 1% teh slik zato sem neverjetno vesela, da imava nove, skupne slike z Luko, da so ujeti najini vsakdanji trenutki, da ne sediva strogo pred tapeto in govorima siiir ampak uživama svoje družinsko življenje.
Janja
•7 let nazaj
Meni se zdi tole super in res ne vem, zakaj bi moral biti “nor” za kaj takega.
Čudovite, sproščene fotke.
(Btw – krasen dom imata.)
Simona
•7 let nazaj
Meni se zdijo super…prav občudujem jih <3 in nevem zakaj ne, doma se res vidi tista esenca, ki jo ima vsaka družina…doma se pokaže tista čarobnost…pa ker smo pač doma tega ponavadi ravno ne poslikamo (meni nebi niti uspelo ujeti tega kar je Urški) ampak uživamo 😉
Zoja
•7 let nazaj
Zelo lepo ujeti trenutki.
Andrea
•7 let nazaj
Meni so ravno takšne fotografije najboljše. Najbolj sproščene in tako lepo zajame družinski vsakdan. In še v trenerki si, tako da si res na kamot 😀