Božič je za nami, obiski pa tudi – pakiranje za obiske je pravi izziv, ko si mame več ne vzameš preprosto 10dkg kave pa greš. Vse za Luko, dvojno za preoblečt saj je cel tedn bila na obisku driska, ki je poskrbela, da sem dnevno prala dva stroja namesto enega, igrače, da ne bo razturil stanovanja kamor gremo pa še kaj za pojest in seveda darila. Za vsakega nekaj, polne roke vsega, proti avtu, zamujanje še bolj kot ponavadi.
Raztur na obisku, spanje po poti nazaj, prepozen prihod domov, ki spremeni bioritem in nespanje do polnoči. Res praznično vzdušje.
Rada vozim Luko okoli ampak vse kar to potegne za sabo si včasih mislim veš kaj, boma midva kr doma. Boma dvanajstič prelistala isto knjigo. Potem pa pride slaba vest, zakaj nisma več veni, zakaj ne raziskujema gozda ali nisva šla na kopanje. Sem lena? Priznam, da bi se odpravila še kam, če ne bi bila z Luko sama. Vseeno je lažje z dodatnim parom rok. Obljubila sem si, da se greva ta teden še kopat, da izkoristiva zadnje dni pred vrtcem. Če sem pa že pri vrtcu..
Postaja me strah, kaj bo s pakiranjem v avto zjutraj za vrtec, zdaj, ko se ta nevarno približuje ! Še en teden !!! Zjutraj jaz torbo za službo, prenosnik, nahrbtnik za Luko, njega pa sigurno še kaj? Roko ali dve več bi rabila se mi zdi.
Brez komentarjev