Ne, ni zavajujoč naslov – res je to zame prvi pravi dopust z otrokom, z otrokom, ki zboli. Ko štartajo otroci z vrtcem, ti vsi govorijo joj zaj bo skozi bolan. O tem, če bo zbolel ali ne, sem razmišljala od trenutka, ko sem rezervirala vikend v Sv. Martinu, termah o katerih sem slišala že ogromno ampak niti prav vedela, kje so. No sej tud zdaj jih še enkrat ne bi našla brez navigacije.
Luka je zdržal do vikenda, v petek zjutraj je sicer bila plenica malce bolj “mehko” polna, kot ponavadi ampak bilo je ok. No v soboto se je stvar poslabšala. Dopoldne smo se kopali, odšli na kosilo v hotelsko restavracijo Le Batat (zelo zanimiv in zdrav jedilnik, ki temelji na sladkem krompirju, nič fast fooda ali meni najljubše hrane testenin). Že pred kosilom je bilo na vrsti tuširanje zaradi polne plenice, po kosilu pa do večera pa še 4x. Sranje – dobesedno. Razlagala mi je kolegica pred par dnevi, da so trebušne viroze na pohodu. Zakaj je ne dobim raje jaz, pa da shujšam kilo, dve namesto tamalega?
Luka ni imel povišane temperature in tudi razigran ni bil nič manj kot običajno, kolegica, ki je z nama, je odšla na razvajanje v SPA (hja tako si lahko privoščijo tiste, ki še nimajo otrok), midva pa raziskovat hotel. Že pri prijavi so nas povabili na izlet na farmo jelenov, ki bi v malo toplejših dnevih bil aktualen tudi za naju. Namesto tega, sva odkrila ogromno otroško igralnico in tam preživela celo popoldne (ko se nisma previjala in tuširala), jaz sem prišla na račun z dobro kavo in še boljšim pecivom. Žal mi je, da se nismo več kopali (nisem upala riskirati, če plavalna plenica zdrži) ker je voda res topla, ležalniki niso tisti plastični navadni (na kirih se jaz ponavadi prevržem) in otroški bazen je čudo.
Danes namesto prvotnega plana, da se še cel dan kopamo odhajama iz oddiha v termah domov, v prvi dan bolniške. Po 2 tednih vrtca. Here we go… Bom pa prej še vseeno en kos tortice, čeprav ne vem kam jo bom dala po takem zajtrku.
Brez komentarjev