Veš kako pravijo: »Jabolko na dan,…« Pomaga en drek! Moj otrok je v vrtcu in vsi bomo bolni še vsaj do marca!
Novo vrtčevsko leto je prineslo veliko sprememb, predvsem takih, ki sem jih bila vesela. Luka je zelo samostojen, tako zelo, da mi včasih BOM SAM najeda živce, spet drugič je super, ker bolj pospravlja za sabo kot jaz. Navdušena sem, da zna šteti do 11 in da loči med seboj leva, tigra in leoparda. Še najbolj navdušena sem, da je v primerjavi z lanskim letom relativno zdrav. Ko rečem relativno, ne mislim, da je do sedaj 2x kihnil ampak, da npr. v decembru nisem bila zaradi njega na bolniški. Opa, ni kr tak ne? No, nisem bila direktno zaradi njega, je pa že tretjič bilo tako, da je on prebolel nek virus tako – usput, mene pa je vrglo za dva dni, da nisem bila sposobna narediti 2m do kuhinje po kozarec vode, če pa sem že spila malo vode ali čaja, pa sem takoj bruhala. Instant dieta nimaš tu kaj.
Od včeraj se me spet nekaj loteva! Tokrat sicer ni trebušna viroza, mi pa že nabija pritisk v glavi, poln nos in vse ostale radosti tega krasnega zimskega časa. Priznam, da za mojo psiho ni pomagal prizor, ki sem ga videl včeraj, ko sem prišla po Luko v vrtec in je mamica v garderobi obuvala malčka, ki je imel iz obeh nosnic tako velika šmrklja, da sta mu prekrila usta.
Ni mi jasno, ne bo mi jasno, kako je to nekomu normalno.
Verjetno se ta ista mama pritožuje, da je njen otrok neprestano bolan, ne opazi pa, da sama ne pomaga prav veliko pri tem. Vem vem, ne moreš dobiti bolniške, nimaš varstva in ostale krivice, ki se dogajajo samo tebi. Zakaj jaz to tako težko razumem? Bolan otrok ne sodi v vrtec. Pika. Konec. Ni debate. Razmisli, če bi tebi bilo do službe s tako polnim nosom, da dejansko fizično ne moreš dihati in k temu še dodaj, da še ne znaš prav spihati nosu. No evo pa smo tam.
Dajmo biti v tem času, ko je porast raznoraznih bolezni (ne bom sploh načenjala teh populističnih tem in debat, ki vodijo v epske prepire na spletu) razumevajoči do svojih otrok in odgovorni do drugih.
P.s. Da je vse skupaj še samo lepše in boljše, sem tokrat zraven prehlada dobila še nekaj na ustnici. Nekaj pravim zato, ker herpesa še nikdar nisem imela in trdno in močno upam, da tudi to zdaj ni herpes. Pravijo, da se tega ne znebiš in to pomeni, da bom imela ob vsakem malo večjem stresu koralni greben na ustnici. Ker če bom, potem sem v riti. Adijo selfiji.
Janja
•6 let nazaj
Adijo, selfiji. 😉 😉
Meni kar pritisk naraste, ko vidim neodgovorne starše, kako vozijo očitno zelo bolne otroke v šolo / vrtec.
Pa daj, no… če ti je že za tuje otroke vseeno, ti pa za lastnega (ki se boln v šoli še slabo počuti) ne sme biti!
Pa ne mi rečt, da niti oče / mama / babica / soseda / prijateljica… skratka vsaj en odrasel ne more ostati doma z otrokom. Bullshit!
Janja
•6 let nazaj
Aja… pa mislim, da ni herpes, ampak “navadne žvale”.
Propolis gor, pa dosti C vitamina potrebuješ.