Danes sva se zjutraj odpravila na slikanje v naravi in sicer na Roglo. Super priložnost, da malo sprobam, kako bo zgledalo najino urejanje za vrtec. Do 10 morava biti na Rogli, ena ura do tja, če se začnem rihtati ob 7 bom še zajtrk lahko jedla pa dve kavi spila. Super! Mam to!
Budilka ob 7. No to mislim tisto na telefonu, živa se je iz neznanega razloga, ko drugače spi do 8, oglasila že ob 6 in sem hitro naredila malo stekleničke, da še pridobim urco. Ok, uspe mi in seveda klasično, namesto ob 7. se vstanem 15 čez – taki “dremeži” so me v preteklosti stali že marsikatere neupravičene ali neplačane ure. Stanovanje imam v dveh nadstropjih in zgoraj imam spalnico ter kopalnico, tako da načeloma lahko Luka res popolnoma nemoteno spi medtem, ko jaz pred ogledalom rešujem kar se rešiti da. NAČELOMA – preden sem potegnila vodo na wcju sem čula neke zvoke iz njegove sobe. Ja super, dobra proba za vrtec res. Uspelo se mi je naličiti, obleči vnaprej pripravljeno in pripraviti Luki zajtrk, ga obleči in spakirati. V uri in pol!!!
Ura in pol za nekaj kar je zjutraj neizogibno? Za mene, zaspanko, nejevoljno in nesrečno, ko se moram vstati?
Vidim, da bom res še bolj zasovražila jutra. Da je napolnil plenico tik preden sma začela obuvat čevlje ne rabim niti govorit ne? In to tako, da je bilo treba zamenjati še štrample pa bodi? Te lepote materinstva, ko neveš če ga je smiselno sleči pa v bano ali pa kar tako so res nekaj o čem prej nisi razmišljal. Če bi imela za danes pripravljeno zase srajco, bi najvertneje tudi ta nastradala. Murphy pač.
Brez komentarjev