Se še spomniš tistega: bila sem super mama, dokler nisem imela svojih otrok? Jaz sem ena tistih, ki to priznam. O moj bog kako drugačno mnenje sem imela. Že to, da sem ga sploh imela, je zgrešeno, če me vprašaš zdaj. Najbolj realno, kar lahko rečeš, ko govoriš o prihodnosti in kakšne otrok boš imel in kako jih boš vzgajal, je, da uporabiš UPAM, da bo tako. Vse drugo je tako zelo daleč vstran od realne situacije.
Jaz sem npr. zmeraj govorila, da ne bom imela jokice. Res je, da ne glede na to kako živahen je, kako navihan, kaj vse si namisli, moram biti iskrena in priznati, da Luka res ni problematičen in vsekakor ni jokica. AMPAK. Ja, obstaja ampak. Natančneje ta AMPAK se je zgodil prvič pred kratkim, seveda ob najboljšem možnem času. Jaz Luke nisem navadila na nošenje, ne kot dojenčka, še manj zdaj, ko ima krepko čez 16 kilogramov, zato tiste finte, da on ne bi hodil, pri meni odpadejo. No, razen, ko ne.
Zagreb me je letos res navdušil z Adventom in izkoristila sem prosto popoldne, da se z Luko odpraviva še enkrat na izlet, obenem pa se jaz končno uspem v živo spoznati z čudovito Danijelo, mamico, blogerko in poročno fotografinjo, ki živi v Zagrebu, ter obiskati še eno prijateljico iz otroštva. Plan za res lepo popoldne. Da bi vse bilo še boljše, se z mojo blondinko Blondberry Simono dogovoriva za hitro kavo v Zagrebu. Ta hitra kava, je na koncu bila še edini del dneva, ki je bil znosen. Popoldanska prometna konica je trajala ravno dovolj dolgo, da je Luka od prve do druge kave ponovno zadremal. In zbudila se je pošast. V trenutku, ko je odprl oči, je začel stokati in jamrati. Tolažila sem se, da bo že, samo malo se prebudi. No, ni bilo. Kot zakleto, jaz nisem vzela vozička in začela svoj izlet v Zagreb z nošenjem 16 kilogramske žive uteži na Grič. Vsakič, ko sem ga spustila na tla, se je pričelo kričanje.
Nisem in nisem mogla verjeti, da je to možno. Moj otrok kriči in izsiljuje. Moj! Moj, ki ne bo jokica. Danijela je na srečo že mamica, saj imam občutek, da bi opazovanje takega popoldneva, kot je bil, bila zelo dobra in učinkovita kontracepcija za nekoga, ki še nima otrok. Mogoče kdo misli, da pretiravam, ampak za primer naj dam, da sva se po 2 urah vračala proti garaži, ko jaz Luke fizično več nisem mogla nositi in je hodil zraven mene, ter kričal in to tako glasno, da sem se pogovarjala po telefonu in sem kljub nabito polni Ilici dobila komentar: Kaj to se Luka tak dere, bogi kaj mu delaš?
V tistem trenutku sem si mislila kaj bogi Luka, boga jaz, jaz bi se tudi najraje vrgla na tla in zjokala po takem popoldnevu!
Odpovedala sem preostanek popoldneva, kave in druženje, tudi samo druženje z Danijelo je bilo vse prej kot takšno, kot sem upala, da bo. Luka je na poti domov zaspal in vse se je vrnilo v normalo. Naslednji dan ni bilo nikjer niti sledu tistemu divjemu fantu, ki kriči in cepeta ter se meče po pločnikih sredi Zagreba.
Razlog, da sem se odločila sploh deliti to, zame zelo naporno in na srečo neobičajno izkušnjo, se je pojavil naslednji dan, ko sem od Danijele prejela galerijo fotografij, ki jih je ustvarila. Še zdaj ne morem verjeti, da je to isti dan. Fotografije prikazujejo vso čarobnost Zagreba, vso čarobnost najinega izleta, ki je jaz v tistem trenutku, osredotočena na to kako zelo Luka kriči, nisem opazila. In to je krasen prikaz tega, da nikoli ne vemo kaj se v resnici skriva za situacijo.
Pogosto obsodimo brez, da poznamo situacijo, pogosto izhajamo iz sebe, iz svojih občutkov, iz svojih otrok. Priznajmo! Tudi jaz sem taka, tudi jaz ob tem, ko slišim, da se otroka pri 4 letih nosi, ker ne želi hoditi, tako zavijem z očmi, da se mi malo zavrti v glavi. Pa ne bi smela, nimam te pravice, ni moj otrok in nisem jaz njegov starš. In to je ena izmed stvari, ki morajo med tiste novoletne zaobljube, ki bodo zdržale dlje kot do sredine januarja. Moramo se manj obsojati. Moramo biti bolj prizanesljivi en do drugih, ne vemo kaj je za tem, kar vidimo. Predvsem, pa nikoli ne veš, kdaj boš ti v enaki situaciji.
Fotografije so tako lepe, da bom vrjetno skozi čas tudi sama pozabila kako je ta izlet dejansko potekal. Hvala Danijela, predvsem za potrpežljivost! Poglej kako dobra je Danijela TUKAJ.
Petra
•6 let nazaj
Pa ves, da se ti ravno zaradi obsojanja potem zgodijo enake stvari? Tak ono….no zdaj pa si se ti to skusi pa da vidimo kak bos zmogla. Mi je postalo jasno ze nekaj casa nazaj 😀…karma, ne 😉
Tajdex
•6 let nazaj
Moram priznati, da mi je prva slika – na kateri se Luka “dere”, med njegovimi najljubšimi 😀 Prav zakon ujet trenutek!