Petek. Že od jutra, če ne že od včeraj, se mi po glavi vrti outfit za zvečer. Vikend pred vrati, spet je nek dober razlog, da se gre ven.
To ni scenarij, ko si mama. Ko si mama to zgleda tako – petek se začne prezgodaj, kava ne pomaga, druga tudi ne. Sledi igranje, kuhanje, pospravljanje, obžalovanje, da si pristala, da greš zvečer na pijačo, ura pa je komaj 12. Ok sej si bom malo spočila, ko bo mali spal, da ne začnem zehati po prvem kozarcu vina. V trenutku, ko jaz po opranih dveh strojih perila, posesanem stanovanju zaprem oči, da zdaj pa res lahko še malo počivam dokler mali spi – se zbudi. Vedno ! Brez izjeme! Murphy maš to !
Preguram do večera, mali se zdivja, greva k babici, kopanje, oblačenje, kričanje (ja to je sestavni del večernega rituala med oblačenjem) in flaška iiiiin sem free. Super, čez pol ure sem zmenjena, lase sem si s suhim šamponom prala že 2x, makeup je od jutra z dodatki sline, na kavbojkah, ki sem jih nameravala oblečt pa jogurt od malice. Zakaj sem rekla, da grem?!
Mame ne postanemo bedne penzionistke po svoji volji – pijače postanejo projekti, ki zahtevajo, da so naše potrebe v ospredju kar pa smo prepričane, da je skregano z mamalogiko.
Zakaj sem sploh začela o tem? Ker sem zvečer zmenjena, s prijateljico greva na otvoritev lepotnega salona k znanki. Ne, ne veselim se obuvanja visokih pet, niti tlačenja v preozke hlače, želim pa ostati enako dobra prijateljica kot sem bila preden sem postala mama. To pa včasih pomeni tudi to, da se malo zrihtaš in greš med ljudi pa čeprav te doma čaka kavč in novi res dober film na Popcornu (ki si ga hotela pogledati v kinu pa itak nisi, ker je to vseeno samo film, isto kot doma samo, da rabiš še varstvo).
Brez komentarjev