Še ena tema povezana z nosečnostjo. Gnezdenje. Sama sem na večer, ko mi je odtekla voda, oprala prva oblačila za Luko. Čakala sta naju samo voziček, Mamaroo in posteljica.
Nebom pozabila komentarja za voziček: ” kaka so to preseravanja z vozički, mi mamo super voziček za 500€ pa za celo leto plenic za taki dnar, ko je tvoj “.
Super, sem vesela za vas, isto kot sem vesela za sebe, da sem zadovoljna z mojo Fiesto, vi pa morate imeti pri hiši Audija. Potreba po pametovanju se zgleda poveča ob pozitivnem testu nosečnosti. Vsak se sam odloča o tem, kaj mu je pomembno, česa si želi in koliko je za to pripravljen plačati. Isto kot jaz ne razumem ljudi s pametnimi telefoni za 600€ in otroškimi sedeži za 50€ pa tega ne nabijam pod nos, pričakujem obratno. Jaz in moja pričakovanja, ne ve se kdo je bolj nor. Od kod mi sploh ideje, da se ljudje ne bodo obregnili.
Sama priznam, da sprva nisem bila prepričana o nakupu tako dragega gugalnika. Eni so trdili, da je Mamaroo razmetavanje denarja, drugi, da rešuje življenja. Kot vedno – vsak ima svoje mnenje in prepričanje, da ima samo on prav. Na koncu me je prepričala akcija v eni tuji spletni prodajalni. Luka je v njemu užival od prvega dne, mogoče bi v katerem drugem tudi ali pa ne, nikoli ne bomo vedeli. Kljub komentarjem o pretiravanju sem želela za Luko sobico, ki bo prijetna obema. Svojo končno podobo je dobila dober mesec po porodu. Ne maram živih barv in jih v stanovanju tudi nimam, zato je tudi soba nastala v bolj umirjenih tonih (ne glede na vsa pametovanja, da otroci rabijo žive barve).
Danes, ko je Luka že malo večji, je mesto, kjer je bil gugalnik prevzela igralna podloga, ki bolj služi meni, da poležavam medtem, ko Luka skače okrog mene (še več pa po meni). Še vedno razmišljam, kam postaviti šotor za katerega blago me čaka že dobre pol leta, a imam občutek, da bo na koncu kot večina igrač pristal sredi dnevne pa še malo odlašam z izdelavo..
Brez komentarjev