Veš tisto, ko otrok govori komaj par besed, redko kdaj kaj ponovi ampak, ko tebi pobegne kaka sočna, jo pa poslušaš še vsaj 2 dni kako jo mali ponavlja. Eden od tistih mama zakonov bi jaz rekla. Tokrat me to dejstvo tolaži. Veliko poslušam zadnje dni vprašanj, če Luka zna hrvaško, kako se bo navadil, ali se bo naučil itd.
Naj omenim, da sem jaz otrok dvojezične družine. To v praksi pomeni to, da sem kot majhna deklica babici odgovarjala na to, če greva na ljuljačko, da ne rabim lulati, ampak se je to zelo hitro spremenilo. Čisto normalno mi je bilo in mi še je, imeti skupen pogovor v dveh jezikih. Mami sem odgovarjala slovensko, babici hrvaško, kaj je tu čudnega? Meni nič. Od prijateljice 5letnica tako in tako pravi za Luko, da on govori »onaj jezik ko hrvatski ali nenormalan!«
Vse to je razlog, sem tudi zelo optimistična kaj bo z Luko. On je trenutno v fazi, ko že tvori (zelo zanimive) stavke, zelo lepo že obvlada spole, moje/tvoje itd. in je res prava mala klepetulja. Najprej me je čudilo kolikokrat lahko reče mami v eni minuti, dokler ni začel z ZAKAJ.
O MOJ BOG KOLIKO ZAKAJEV!!!!
Najbolj me še vedno nasmeji med ponavljanjem za igračami, tako je FisherPrice Pameten kuža že nekaj časa aktualen predvsem zaradi pesmic. Najprej nisem videla nekega smisla v teh igračah in tudi Luki niso bile najbolj zanimive in sem skoraj že prodala kužka, čeprav sem vedela, da znajo res biti koristne za učenje otrok in ponavljanje besed. Potem ga je en dan vzel s kupa igrač in se je začelo. Priznam, da mi mali hitri pajek že gre včasih pošteno na živce. Ko ga slišim 47.zapored npr. Zato sva zdaj nabavila še veselo jabolko, da malo zamenjamo pesmice in ponavljanje besed, predvsem pa upam, da bo to spodbudilo še malo ljubezni do sadja, ki ga doma bolj gledamo kot jemo.
Pogosto pozabljamo, da so naši mali kot gobe, da vsrkajo vse okoli sebe in se prilagajajo vsem razmeram. Mi smo tisti, ki imamo večje probleme kot naši mali.
Konec koncev o njegovi brihtnosti dovolj pove to, da je pred kratkim moji mami na vprašanje, če je utrujen odgovoril z: » Ja, star sem!«.
Biseri, ki se jih spomnijo so res neverjetni in verjamem, da bo takšnih zdaj samo še več, ko začne malo v enem jeziku, malo v drugem. Ne zanikam sama sebi, da ta selitev ne bo stresna. Bo, tako za Luko kot zame, a verjamem, da so to tiste spremembe v življenju, ki nas bogatijo. Izkušnje, ki nas naučijo iznajdljivosti. In tega si vsekakor želim kot popotnico v življenju svojega sina. Tega in da se malo umiri z zakaj.
Z veseljem sem se odzvala na povabilo k sodelovanju s strani FisherPrice in svojo izkušnjo z igračami delila z vami. Za te krasne fotografije pa je tokrat poskrbela Urška Prav Posebno.
Brez komentarjev