Veš kdo bi moral biti na reklamah za deodorante? Mame! Prosim, pokažite mi deodorant, ki bo zdržal tekanje za otrokom, sramoto, ko se ta meče po tleh in ima svoj show program kot rada kličem te tako imenovane tantrume, ali trenutkov, ko panično iščem ključe po torbici. Da ne omenjam panike, ko se mi torbica razsuje po tleh. Ni panika, ker je to neka fensi šmensi torbica, te sem nehala nositi, ko sem postala mama, ko se je od telefona, denarnice, šminke in ključev, moja obvezna oprema razširila na seznam treh a4 listov. Panika je, ker nikoli nisem prepričana kaj vse bo priletelo ven.
Ne bom naštevala kaj vse je v moji torbi, ker sem že povedala, da je seznam treh a4 listov, vsi pa vemo, da ne pišem ravno predolgih objav (če sem že pri tem, veš zakaj? Ker so moje objave namenjene mamam in jaz ne poznam niti ene, ki bi imela čas za branje dolgih objav). Bom pa zapisala najbolj zanimive stvari, ki se znajdejo v moji ne (več) tako majhni torbici.
Sej veš tisto, da to kar ženska lahko spravi v torbico, moški ne more v klet? No, če je ta ženska mama, pa k temu dodaj še kup kamnov, avtov in obvezno vsaj en paket vlažnih robčkov. Pa da gremo k zanimivostim. Že moja kozmetična torbica, kjer kraljujejo deodorant in nekaj šmink (vseeno delam v lepotnem podjetju in čeprav sem pogosto videti kot, da mi je zmanjkalo časa že za česanje, sem vedno opremljena na total makeover). In odkar sem mama, tudi prva pomoč v obliki tablet za glavo in pastil za grlo Gelorevoice, katere me rešujejo v dnevih, ko je Luka rahlo bolj »razigran« kot običajno, jaz pa se to pogosto trudim obvladovati v visokih tonih. Prav pridejo tudi, ko se vsega skupaj nabere malo preveč in se vroče glave hladijo s hladnimi pijačami.
V njej so zraven teh klasičnih življenjsko pomembnih stvari (ja, pastile za grlo so pri nekomu, ki toliko govori življensko pomembne, sploh, če so z okusom češnje), naenkrat še male boksarice, ker nikoli ne vem kdaj bo mali mož pozabil omeniti, da mora lulati, manjša plastična žlica, da mi ne dobi prebliska, da ne bi jedel juhe, ker mu žlica ne paše, krema za rit, krema proti pikom, krema ta, krema ona, pa sigurno še vsaj 2-3 papirčki od bonbonov, ki sami ne najdejo poti do koša. Da se mi redno zgodi, da zraven tako polne toaletne nimam vložkov, sploh ne bom omenjala! Tu se akcija komaj začne! Čisto normalno je, da nosim okoli kamne, ki so tako zelo posebni ali palčke, vejice, liste, polovice oz.ostanke keksov, polovico posušene stare žemlje, 2 tedna sem nosila barvo za lase, ker nisem uspela do frizerja, nato sem si jo usput nekje kupila, a sem potrebovala še 2 tedna, da sem se pobarvala in zakaj bi ta barva čakala v kopalnici, če pa jo lahko imam vedno zraven. Sej res, nikoli ne vem kdaj bom imela med malico možnost se pobarvati npr.
Avte, dinozavre, lego kocke, stikize (kako je tooo nadležna stvar), večinoma še kak manjši bager in plastične živali, po eno ali dve puzzli, ki potem manjkata, pošmrkane robce, meter (še vedno iščem neko polico za stanovanje), šraufnciger (križni, da smo natančni), trojne ključe, nenapolnjeno prenosno baterijo (zelo koristno, vem), blokec, rokovnik (in nikoli kulice), rezervne zokne za Luko, ker se je zgodilo, da sva izgubila en zoken (ne čevelj, zoken je izgubil, misterij do danes), kašo iz vrečke, ker nikoli doma ne uspem pojesti zajtrka, mehurčke, pogosto pa tudi rezervne čevlje.
Ni mi treba omenjati koliko traja, da najdem ključe od avta, če jih ne vržem v točno določen žep v torbici ne?
Zapis je nastal v sodelovanju s podjetjem Medis.
Brez komentarjev