Bolj kot se približuje prvi rojstni dan, bolj razmišljam o nosečnosti, porodu in prvih tednih.
Moja največja želja je bila dojenje. Celo nosečnost sem imela v glavi, da to sploh ne bo kaj za razmišljat, itak bom dojila. Glede na to, da sem do polovice nosečnosti bila že na E košarici, sem bila prepričana, da je telo pripravljeno.
Ni bilo. Tudi Luka ni bil pripravljen na dojenje. S svojima manj kot 2 kilogramoma je bil preslaboten za dojenje, utrudilo ga je tako, da je zaspal po 3 minutah. Lačen.
Začela se je norija s črpanjem. Pumpaj, hrani, razkužuj in spet znova. Ko sva bila v bolnici nama je nekako uspevalo, čeprav je moje telo bilo že pošteno izmučeno.
Prihod domov je pa naredil svoje. Po 3 dnevih norega ritma, previjanje, hranjenje, pumpanje in tako vsake 2-3ure, sem se sesula – celotno telo sem imela prekrito s koprivnico, prvič v življenju se mi je pojavila alergija. Luka je že v tem času dobival tudi AM saj mojega ni bilo dovolj.
Sprva nisem želela kreme s kortikosteroidi, saj sem vedela, da bo Luka moral začasno ostati brez mojega mleka. Boj same s sabo je trajal še par dni, nakar sem obupala in pričela Luko hranit samo z AM, sebe pa končno mazati z kremo.
Luka bo kmalu star eno leto. Je prvič prav bolan, iz manj kot 2kg pri rojstvu, jih ima danes skoraj 12. Ne zaostaja v rasti, v razvojni ambulanti (tja sva morala samo zaradi nedonošenosti) so ga označili z akceleriranim razvojem.
Vsa vprašanja, če se dojima, ki so me vsakič znova zabolela, vsi očitajoči pogledi – so na srečo za mano. Včasih so me na slab dan taka vprašanja pripeljala na rob solz. Zakaj me to sprašujejo? Kaj se res nisem dovolj trudila? Bi morala vztrajati pa čeprav ni bilo dovolj? Sem res naredila tako slabo stvar s tem AM? Vsi čaji, grško seno, tisoč in en domač nasvet pa ni bilo dovolj.
Ni vedno to kar bi naj bilo povsem naravno tudi tako lahko izvedljivo.
Super je, če gre – sama pogrešam to izkušnjo! Če ne gre pa ni vredno solz in živcev, otroci bodo super tudi na AM.
Doroteja
•7 let nazaj
Najjači blog daleč naokoli. Realen.
nepopolna Mama
•7 let nazaj
Hvala 💪🏼❤️
zorka
•7 let nazaj
Bravo, nepopolna mama. Nobenega kompleksa ni treba. Če ne gre, pač ne gre. Jaz sem dojila in iz tega nisem delala cirkusa, kot ga nekateri danes delajo okoli tega. In nabijajo komplekse tistim, ki jim ne uspe. Pri meni je šlo do četrtega meseca, potem pa mleko (saj ni za verjet, kravje, domače …). Sin zdrav kot dren. Hči je rasla na Humani, težave s prebavo. In je čisto ok punca. In še za naprej ti polagam na srce, kar sem nekje prebrala: The best mums have sticky floor and dirty oven, but happy kids …
Maja Dretar
•7 let nazaj
Moj prvi dojen do 4m plus dodatek, grozna izkušnja, jok,histerija pred vsakih hranjenjem. Pri drugem otroku, druga pesem. Obeseden z zizo, naslednji mesec bo star 1 leto, zbuja 100x na noč, ker sem postala njegova duda in vsak dan klejem toto fucking zizo…. tak vsepovsod so prednosti in slabosti 😉