Jutro. Ni dobro. Niti ni blizu dobrega. Definitivno je Luka poskrbel, da za noč čarovnic ne rabim poseben makeup, samo pustim podočnjake, od današnje noči, da pokažejo prave lepote materinstva.
Najprej smeh, igranje, ok malo predolgo že to traja, gremo v postlo, flaša in spiš. Al pa ne, začne se dretje.
Ponovi vajo.
Ponovi vajo drugič.. Ura je že 23…
V tretje gre rado! Končno spi, jaz pa sedim na kavču, na desno kup perila, na levo nepospravljena kuhinja. Tv ni prižgan, sedim v tišini in brskam po Fb, Instagramu, Pinterestu – kaj gledam? Nevem, sedim in možgani so na off, 10 minut, 20 minut, pol ure. Čisto vsak večer ista zgodba – sesedem se na kavč, končno v miru, brez rokic, ki želijo na kavč, brez preže za nevarnostmi, ki so v stanovanju kljub vsem zaščitenim vtičnicam in brez otroških pesmic.
Nevem kako je pri drugih, za sebe vem, da je to ritual, ki me drži skupaj. Tistih nekaj minut (količina je sorazmerna z rastom zob, novimi buškami, premalo spanca ipd.), ko ne delam nič.
Temu sledijo vsa dnevna opravila, ki so že zdavnaj postala večerna, čas za kopalnico in spat.
Tombola. Vsako noč.
Do 4.-5.mesca sem starše, ki ne prespijo noči gledala kot nezemljane in se imela za srečnico, ker tega ne poznam. Pri nas, doli, pravijo: “kolo sreće se okreće” in se je obrnilo. Prišla je gosta hrana in napenjanje, v zadnjem mescu in pol pa še 6 zob. Nikdar ne vem kaka noč me čaka, če je dobra delam okrog petih flaško in spim še do pol 8. Poudarek na ČE JE DOBRA. Velikokrat ni in tudi danes ni bila. Včasih pomaga že čaj, včasih spanje zraven mene, v skrajni sili so tukaj risanke (ja, risanke gledama sredi noči, izvolite me ubiti z obsojanjem) – vse v upanju, da oba čimprej zaspima.
Kaj me tolaži? Da je vse samo faza. Slej ko prej se bo situacija obrnila, Luka bo hotel spati, jaz pa mu bom vračala vsa zbujanja 😂
Liljana
•7 let nazaj
Hehee😃😃res mu boš..in to “kmalu”..čez enih 20let😂😂😂